Pri obrezovanju sadnega drevja je naša pozornost v veliki meri namenjena cvetnemu nastavku. Želimo si, da bi drevesa dobro cvetela, da bi imeli v času cvetenja lepo vreme in da bi se izognili spomladanskim pozebam. Zavedamo se, da je od cvetenja in dobre oploditve odvisen pridelek v nasadu. O dejavnikih, ki vplivajo na cvetenje, oprašitev in oploditev pa običajno razmišljamo nekoliko manj. V daljšem prispevki so navedeni nekateri rezultati raziskav z namenom, da bi vas spodbudil k večjemu opazovanju dreves v času cvetenja in oploditve. Opozoril pa bi na variabilnost dejavnikov in specifiko posameznih nasadov.
Cvetenje
Cvetenje je najbolj kritična razvojna stopnja sadnega drevja. Čas, potek in trajanje cvetenja je odvisno od genetskih osnov in zunanjih dejavnikov kot so geografska širina, nadmorska višina, lega, temperatura. V veliki meri na cvetenje vplivamo tudi s tehnološkimi ukrepi v nasadu.
Od zunanjih dejavnikov je za cvetenje najpomembnejša temperatura. Na začetek in trajanje cvetenja vplivajo temperature v predhodnih zimskih mesecih od decembra do začetka cvetenja. Za različne sadne vrste so za cvetenje potrebne naslednje povprečne dnevne temperature: za cvetenje leske je 6°C, marelic 11°C, breskev, sliv, češenj, višenj in hrušk 12°C, jablan, kutin in orehov 16°C. Zaradi postopnega ogrevanja v posameznih letih zasledimo tudi postopno cvetenje sadnih vrst, so pa tudi leta, ko se temperature spomladi naglo dvignejo, zato se cvetenje sadnih vrst lahko močno prekriva.
Glede začetka in trajanje cvetenja se velike razlike znotraj sadne vrste. Kratka ali dolga cvetna perioda je dedna genetična lastnost sorte, na katero pa vplivajo klimatski in vremenski pogoji.
Poleg temperature zraka, je za čas cvetenja odločilna tudi temperatura zemlje, ki je zelo različna v posameznih nasadih. Na temperaturo zemlje vplivajo lega nasada, nagib, tekstura tal, osvetlitev in temperatura zraka. Na cvetenje in oprašitev vplivajo tudi lokalni vetrovi.
Dolžina cvetenje je prav tako najbolj odvisna od vremena. V toplem in lepem vremenu traja cvetenje 7 -10 dni, medtem ko je v hladnem in deževnem vremenu cvetenje zavleče tudi na 15 – 20 dni.
Na vpliv okolja, predvsem klime in vremena tudi sorte različno reagirajo in jih uvrščamo v skupino stabilnih sort, ki so v dobi cvetenja manj odvisne od neugodnih vremenskih vplivov in skupino labilnih. Nekatere sorte pod vplivom vremenskih sprememb menjavajo kronološki vrstni red cvetenja in so zato nezanesljivi opraševalci. Med stabilne se uvrščajo tudi sorte, ki cvetijo počasi in so zato manj občutljive na neugodne vremenske razmere.
Med morfološkimi posebnostmi pri jablani vpliva na oprašitev in oploditev tudi razmerje med dolžino pestiča in prašniki. Jablanove sorte pri katerih je pestič krajši ali enako dolg kot prašniki (Jonatan, Carjevič) so rodovitnejše kakor sorte pri katerih je pestič daljši od prašnikov in se jih zato čebele težje dotaknejo.
Največjo nevarnost v času cvetenja predstavljajo nizke temperature. Kritične minimalne temperature so pri zaprtih cvetovih med – 2,8°C in – 3,8°C, pri polnem cvetu med -1,7°C in -2,2°C in pri mladih plodičih – 1,1°C in 1,3°C. Kritične temperature so le okvirne, saj je še veliko dejavnikov, ki vplivajo na večjo ali manjšo občutljivostjo. Razlike se pojavljajo pri sortah, načeloma velja, da so triploidne sorte bolj občutljive od diploidnih (so tudi izjeme), rano cvetoče sorte so nekoliko odpornejše od pozno cvetočih in sorte z gladkim listjem, ki spomladi zgodaj odganjajo so odpornejše proti mrazu. Odpornost pa je odvisna tudi od prehrane rastlin (kondicije), ki je rezultat tehnoloških ukrepov v preteklem letu.
Kot optimalna temperatura za cvetenje oz. kalitev peloda je med 18°C in 23°C. Največja kaljivost peloda je prvi dan, ko se cvet odprl, nato pa začne kaljivost postopoma pojemati. Manjše količine padavin v času cvetenja (4mm/dnevno) naj nebi vplivale na slabšo kaljivost peloda. Neugodno na kaljivost peloda vplivajo visoke temperature (25°C – 30°C) in vetrovi, ki izsušujejo cvetove in ovirajo insekte pri letenju.
Med posameznimi sortami so velike razlike v številu pelodnih zrn na prašnikih. V povprečju je 3500 pelodnih zrn na prašniku kar na cvet (20 anter) znese 70.000 pelodnih zrnc. Med sortami, ki izstopajo od povprečja je Zlati delišes, ki ima nad 5500 pelodnih zrnc na prašniku. Cvetni prah na prvih razcvetelih cvetovih je tudi znatno večji kot na kasnejših.
Oprašitev
Oprašitev je prenos pelodnih zrn iz prašnikov na brazdo pestiča. Ta proces je ključen za spolno razmnoževanje rastlin, saj s tem pridejo moške spolne celice v bližino ženskih, čemer sledi oploditev.
Opraševanje s pomočjo živali je poseben primer sožitja (simbioze), kjer rastlina vzpodbudi žival, da pride v bližino njenih spolnih organov za »nagrado« pa dobi nektar. Rastline so se tekom razvoja prilagodile na določeno vrsto opraševalcev in obratno – pogosto obiskujejo opraševalci zelo ozek nabor rastlin, na katere so se prilagodili. Pri opraševanju je zelo pomembna oblika cveta, saj prihaja med opraševalcem in cvetom do neposrednega stika. Vsak cvet, ki ga oprašuje žuželka ima žleze, ki proizvajajo nektar in dišeče snovi, ki privabljajo žuželko.
Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Najpomembnejše so tudi za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 70–80% cvetov, zato se moramo zavedati njihovega pomena in si prizadevati, da bomo v čim manjši meri ogrožali njihov razvoj.
Čebele in sadne rastline živijo v soodvisnosti. Čebele oprašujejo cvetove, v zahvalo pa dobijo:
• cvetni prah iz katerega črpajo beljakovinske in rudninske snovi in
• medičino iz katere dobivajo energijo.
Medičina je sladek sok, ki je sestavljena pretežno iz vode in sladkorja, ki predstavlja od 3 do 72 %. Čebele so najbolj delavne, ko je v medičini približno 50 % sladkorja. Za čebele so sicer zanimivi le nektarji z vsebnostjo sladkorja nad 7 %.
Med sadnimi plemeni vsebujejo največ sladkorja breskve (37%), jablane (21-27%) in češnje (21%), sledijo pa slive (13-18%), hruške (16%) in višnje (15%).
Čebelje telo je anatomsko prirejeno za funkcijo opraševanja cvetov in je pokrito s dlačicami na katere se lahko nalepi do 5 mio zrnc cvetnega prahu. Da čebela napolni medeni želodček z nektarjem mora obiskati 80 – 150 cvetov. Ob glavni paši zleti čebela iz panja 7 – 17 krat na dan. En let traja približno 10 minut. V eni minuti obleti nekje 10 cvetov kar znese okrog 100 cvetov v enem izletu oz. približno 1.000 oprašitev/dan.
Število čebeljih družin, potrebnih za opraševanje sadnega nasada velikosti 1 ha je odvisno :
• od moči čebelje družine,
• oddaljenosti čebelnjaka od nasada (priporoča se 400 – 600 m) ali razpored panjev v nasadu,
• od vremenskih razmer v času cvetenja in
• zastopanosti sadnih plemen, cvetoče podrasti in prekrivanje cvetenja sadnih plemen.
Za opraševanje se priporočajo 4 panji za 1 ha nasada z različnimi sadnimi vrstami ali pa:
• 3 do 4 panji za 1 ha nasada breskev ali jablana in
• 6 do 8 panjev za 1 ha nasada hrušk, češenj ali sliv.
PREDNOSTI ČEBEL KOT OPRAŠEVALK
– v času medenja nagonsko nabirajo cvetni prah in medičino samo iz ene vrste sadja,
• razvijejo številčne družine v aprilu in maju saj so edine socialno živeče žuželke, ki prezimijo v večjem številu,
• uspešna oploditev je zajamčena v oddaljenosti čebelnjaka od nasada 600 do 700 m. Če pa v bližini čebelnjaka ni dobre paše lahko letijo čebel dokaj daleč, tudi do 3 km,
• deloma jih lahko naučimo obiskovanja cvetov določene rastlinske vrste,
POMANJKLJIVOSTI ČEBEL KOT OPRAŠEVALK
▪ opraševanje je zelo odvisno od vremena (čebele ne letijo v primeru dežja, nizkih temperatur pod 8° C in močnem vetru),
▪ za opraševanja na večjih razdaljah lahko predstavljajo oviro visoka cvetoča sadna drevesa,
▪ v nasadu je potrebno mulčiti tla, da podrast ne pritegne čebel od cvetja sadnega drevja,
▪ paziti je potrebno na uporabo fitofarmacevtskih pripravkov, še posebej insekticidov, da ne zavremo razvoja oz. pomorimo čebel.
Pri napravi nasadov moramo upoštevati opraševalne odnose.
Glede oplodnje ločimo sadne vrste, ki so:
• samooplodne, kar pomeni, da se lahko oplodijo znotraj iste sorte. Takšne primere zasledimo pri marelicah in breskvah in
• samoneoplodne, kar pomeni, da se ne morajo oploditi s cvetnim prahom iste sorte. Sem spadajo vse vrste jablan, hrušk, češenj in nekatere sorte višenj, sliv, leske in oreha.
Jablana
Jablana je izrazita entomofilna rastlina in je vezana na opraševanje z insekti. Za opraševanje jablan veter nima nobene praktične vrednosti. Pri opraševanju jablan so najpomembnejše čebele saj predstavlja delež opraševanja od 75 do 80 %.
Jablanov cvetni prah ima pomemben biološki učinek na čebele, saj ji podaljšuje življenje in ugodno vpliva na razvoj njenih krmnih žlez.
Pomembni so tudi drugi opraševalci čmrlji, divje čebele, ose in muhe. Še najuspešnejši med njimi so čmrlji, ki lahko prenašajo pelod tudi v hladnem, vetrovnem vremenu in večernih urah.
V zadnjem času vedno bolj spoznavamo pomen divjih čebel. Pri nas živi nekaj sto vrst samotarskih čebel, ki se pojavljajo v različnih toplih obdobjih toplejšega dela leta. Nekatere obiskujejo samo eno vrsto cvetov, zato se v okolju pojavljajo samo v času cvetenja te rastline, druge so manj zahtevne in jih privlači širša paleta cvetov. Samotarske čebele lahko privabimo z gnezdilnicami v obliki šopov trstike ali 8 mm izvrtinami v kose lesa, ki jih postavimo na sončno in suho mesto.
Pomen čebel in drugih opraševalcev je še bolj izrazit v letih, ko je v času cvetenja slabo vreme. V takšnih primerih bi v večjih nasadih morali poskrbeti za dovoz čebel v bližino sadovnjaka. V tem primeru je potreben dogovor med sadjarjem in čebelarjem, ki temelji na obojestranskem upoštevanju. Za dobro oploditev je pomembno zgodnje opraševanje, to je 2-3 dni od začetka cvetenja. Optimalna temperatura za oplodnjo je 21°C – 26°C. Poleg temperature in opraševalnih odnosov na oplodnjo vplivajo še zračna vlaga, padavine, veter, prehrana, bolezni in škodljivci pa tudi kemična sredstva, ki jih uporabljamo v času cvetenja. Ko je cvet oplojen se izločanje medičine zmanjša, zato čebele na takšnih cvetovih prenehajo pobirati medičino.
Odstotek oplojenih plodičev je zelo različen in se giblje med 2 do 75 %. Zanimiva je ugotovitev, da je v letih manj intenzivnega cvetenja odstotek oplojenih cvetov in dozorelih plodov večji kakor v letih obilnega cvetenja.
Pri jablanah z debelimi plodovi zadostuje, da se razvije v plodove do 4 % cvetov.
Oplojeni zametek semena stimulira rastlino v proizvodnji rastnih hormonov.
Pri zasnovi nasada je pomembna izbira in razporeditev glavnih in opraševalnih sort.
Sodobne smeri razvoja sadjarstva vodijo v enosortne nasade, ki imajo naslednje prednosti:
• enotna tehnologija oskrbe in varstva,
• popolna izraba talnih in mikroklimatskih razmer, ki jih zahteva določena sorta,
• lažje in cenejše obiranje
Za opraševanje se priporoča 2-15% opraševalnih sort, ki so razporejene v vrsti na približno 20 m. Takšna razporeditev je ugodna tudi za čebele saj pretežno letajo v smeri iste vrste.
Intenzivna pridelava predstavlja na eni strani večjo pašo za čebele, na drugi strani pa se povečuje tveganja poškodb ali zastrupitve čebel. Zato je potrebno, da kmetovalci in čebelarji živijo v sožitju in se medsebojno seznanjajo o pridelavi in tveganjih, ki se pojavljajo v določenih obdobjih.
Sadjarji morajo biti pozorni predvsem na nekatere tehnološke ukrepe in zaščito:
• v času cvetenja sadja je potrebno zmulčiti podrast, da se zmanjša konkurenca cvetov,
• v času cvetenja sadja se ne uporabljajo insekticidi,
• v času uporabe insekticidov je potrebno zmulčiti podrast v nasadu,
• mulčenje v lepem in sončnem vremenu lahko poškoduje čebele na cvetovih podrasti,
• škropljenja se izvajajo v večernih in nočnih urah ter mirnem vremenu,
• protitočne mreže postavimo po končanem cvetenju,
• dosledno upoštevati navodila in priporočila pri delu s fitofarmacevtskimi sredstvi in se neprestano izobraževati.
Sadjarji in čebelarji lahko veliko pripomorejo k ohranjanju biotske pestrosti in ravnotežja v naravi z medsebojnim upoštevanjem, sodelovanjem in skupnem nastopu pri osveščanju širše družbene skupnosti, promociji ter širitvi kulture uživanja čebeljih in sadnih pridelkov.
Viri:
Esenko, I., (2008): Čebela ki ne piči, Ljubljana: Delodom.
Jazbec, M., (1979): V sadnem vrtu, Ljubljana: Kmečki glas.
Kezić, N., (1999): Međusobne obaveze čebelara i vočara kod oprašivanja, Požega:
Dani jabuke.
Kotar, F., (1987): Zasnova in naprava sodobnega gostega nasada jablan, Ljubljana:
Kmečki glas.
Mišič, P. (1987): Opšte oplemenjivanje vočaka, Beograd: Nolit
Poklukar, J., (1992): Čebele in opraševanje sadnega drevja; Ljubljana: Tehnološki list
Priol, J., (1956): Zbornik za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana: Kmečka knjiga.
Prispevek »Opraševanje sadnih rastlin« je nastal v okviru projekta »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje«, ki se financira iz Programa razvoja podeželja 2014–2020.
